Obisk živalskega vrta v Ljubljani

Osnovni cilji sodobnih ZOO-jev vključujejo ohranjanje narave in izobraževanje o njej. Če želimo ohranjati vrste v naravnem okolju, moramo motivirati ljudi, da razumejo živali in spoznajo vzroke, zaradi katerih so ogrožene ter si prizadevajo za njihovo ohranitev. Najbolje bi bilo, da bi imel prav vsak možnost doživeti divjino in se o njej učiti prav tam, ker pa to ni možno, živalski vrtovi omogočajo del te izkušnje in razumevanje narave. Živalski vrtovi so skupaj z botaničnimi vrtovi in muzeji dragocene ter pomembne kulturno izobraževalne inštitucije. S profesionalnim pristopom k razvijanju izobraževalnih programov v ZOO-jih lahko povečamo zavedanje ljudi o nenadomestljivi vrednosti narave, zato je izobraževanje bistvena naloga vsakega živalskega vrta.
V našem vrtcu – enoti Sveti Peter smo se v dogovoru s starši odločili, da ob zaključku šol. leta z otroki obiščemo živalski vrt v Ljubljani.
V ponedeljek, 10.6.2024 smo se s skupino »Čebelice« in njihovimi starši z avtobusom odpravili na izlet. Ogledali smo si živali, ki prihajajo iz različnih okolij ; gozdov, gorovja, puščav, vodnih okolij in travišč. Videli smo ptiče, sesalce, plazilce, dvoživke in nevretenčarje iz šestih kontinentov. Največ časa smo si ogledovali šimpanze, predvsem mladička, ki je zganjal vragolije, se kotalil po travi in skakal z veje na vejo. Ugotovili smo, da so nam šimpanzi precej podobni . Otrokom so bili zelo všeč morski levi, kače, slon in žirafa. Z zanimanjem pa so opazovali tudi volkove, ki so se nekaj časa »kregali« in renčali drug na drugega.
Obisk živalskega vrta je bil prijetna, zanimiva in poučna izkušnja. Seveda pa brez sladoleda in krajše igre na igralih tudi ni šlo .

Pa še nekaj o zgodovini Živalskega vrta Ljubljana;
Živalski vrt Ljubljana je bil ustanovljen leta 1949. Prve kletke so bile nameščene v središču Ljubljane, leta 1951 pa se je preselil na današnje območje – jugozahodni del Rožnika, kjer zavzema 19,6 ha površine in ima 6,5 km sprehajalnih poti. Vsako leto nas obišče okoli 260 000 obiskovalcev. Od leta 1988 se razvijamo kot sodoben živalski vrt. Vsaki živali uredimo čim bolj naraven prostor, ki vsebuje vse, kar določena žival potrebuje: prostor za spanje, sončenje, kopanje, iztrebljanje, opazovanje, skrivanje in se od vrste do vrste razlikuje.
Gojimo domorodno živalstvo Slovenije in nekaj tujerodnih predstavnikov dvoživk, plazilcev, ptičev in sesalcev. V 19. stoletju so prikazovali živali v cirkuških manažerijah. Veliko različnih vrst so razstavljali v kletkah. Zanimala jih je predvsem sistematika in raznovrstnost živalskih vrst. V 20. stoletju so nastali živalski vrtovi, ki prikazujejo živali v čim bolj naravnem okolju, poudarek je na ekologiji. V 21. stoletju nastajajo centri za varstvo narave, kjer prikazujejo ekološko soodvisnost med neživo in živo naravo ter odnose znotraj vrst. Pomembno je varstvo narave in naravnega okolja.
Knjiga Živalski vrt Ljubljana, Jubilejni pogled v zgodovino in prihodnost.
(povzeto s spletne strani ZOO Ljubljana)

Tanja Mozgan Imperl

(Ogledano skupaj: 95, današnjih ogledov: 1)

Morda vam bo všeč tudi...