Pozdrav z mrzlega Vojskega

Petek, 30. 1. 2015

Že včeraj popoldan smo z navdušenjem opazovali,
ko so nam drobne snežinke z neba poslali.
Zato smo danes zjutraj na okna hiteli
in pravljično snežno idilo s pogledom objeli.
Kovčki in soba so bili pripravljeni ter urejeni na en mah,
saj nam je bil čas dragocen kot zadnji dah.
Nestrpno smo čakali najlepši dopoldanski čas,
ko s snegom se bo spopadal vsakdo od nas.
Ko smo po visokem snegu gazili,
se nismo prav nič premrazili.
Pripravljanje proge je bilo zabavno in zanimivo,
valjanje po snegu je bilo neutrudljivo.
Resničnost je presegla vsa pričakovanja,
saj lopatkanje, kepanje in igre na snegu so bili boljši od vsakršnega igranja.
Ko smo se po kosilu od delavk doma poslovili,
nismo vedeli, kako naj bi jim hvaležnost poklonili.
Saj na Vojskem so za nas prav vsi lepo skrbeli,
zato jih bomo za vedno v naših srcih imeli.

Četrtek, 29. 1. 2015

Po jutranjem sprehodu smo v učilnico odšli,
kjer živali doma Vojsko smo si podrobno ogledali.
Spoznali smo Borisa, ameriškega goža,
na naše presenečenje je bila prijetna in pisana mu koža.
Zelo dolgo smo ga tiho in potrpežljivo opazovali,
v želji, da se prav do vsakega priplazi.
Božali smo ga, ujčkali, okoli vratu dali,
marsikdaj lastne strahove premagovali.
Veliko je bilo še drugih živali,
od mongolskih veveric, čilskih puščavskih miši,
do rdečevratk in legvana, prav vse imajo v tej ljubeči hiši.
Nato smo idrijsko tipično jed spoznali,
idrijske žlikrofe sami izdelovali.
Za kosilo so nam na krožnikih dišali,
s slastjo smo vse krožnike polizali.
Popoldan smo si ogledali kmetijo,
kjer so nas prijazno počakali,
živali v hlevih pokazali.
Sedaj znamo ločiti kravo od bika,
med njima je res velika razlika.
Tako vemo, da krava nam da mleko,
ta pa nima vijolično obleko.
A večer, to je bil res žur,
saj smo si sami glasbo izbrali
ter ob poskočnih ritmih zaplesali.
Ko smo se v postelje zleknili,
smo vsak v svoje sanje se utopili.

Sreda, 28. 1. 2015

Danes smo imeli spet razgiban dan,
da nihče ni bil zaspan.
Dopoldan smo orientacijo imeli,
okoli doma se vrteli.
Spoznali smo klekljanje in idrijske čipke,
urno sukali klekeljčke ter sukali nitke.
Iger je skozi dan bilo na izobilo,
zunaj in notri je bilo vse zanimivo.
Na žalost so tri sošolke zbolele,
zato so s straši domov odhitele.
Mi jim želimo, da bodo hitro ozdravele
in v ponedeljek z nami v šolske klopi pridrvele.

Torek, 27. 1. 2015

Zjutraj smo se zbudili,
po jutranji telovadbi ter slastnem zajtrku na dolgo pot krenili.
Na Hudourniku smo gorovja opazovali,
med gorami najvišjo goro Triglav prepoznali.
Popoldan smo se v lokostrelstvu bahali,
v kvizu Sive celice med skupinami tekmovali.
Po večerji smo sadne in mikavne kroglice naredili,
si z zdravo slaščico želodčke napolnili.
Večer pa je bil s hudomušnimi igricami razigran,
z njimi bi se zabavali prav vsak dan,
saj od smeha so nas bolele v se kosti,
tako premagali smo domotožne skrbi.

Ponedeljek, 26. 1. 2015

Ko na Vojsko smo prišli, od veselja smo zavriskali.
V sobe smo se namestili, s sošolci se še bolj spoprijateljili.
Z osebjem doma smo se spoznali,
z učitelji smo se na snegu igrali, raziskovali in zvezde opazovali.
V telovadnici so nas štafetne igre sprostile,
z učenci iz Velenja vezi pa vezi naredile.
Zvečer smo po tuširanju divjali, pravljice poslušali;
nekateri pa so takoj kot top zaspali.

(Ogledano skupaj: 34, današnjih ogledov: 1)

Morda vam bo všeč tudi...